Državni zbor je 27. maja 2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD-C). Zakon bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se bo začel 1. novembra 2025. Cilj zakonskih sprememb je zagotoviti kakovostnejše izvajanje rejniške dejavnosti in s tem izboljšano varstvo otrok, ki zaradi različnih razlogov ne morejo bivati pri svojih starših.
Ena izmed ključnih sprememb zadeva višino rejnine. Po novem se uvaja enotna oskrbnina za vse otroke oziroma polnoletne osebe do 26. leta starosti. Oskrbnina bo sestavljena iz sredstev za materialne stroške v višini 494,09 evra ter denarnega prejemka v višini otroškega dodatka za najnižji dohodkovni razred, kar znaša 143,81 evra. Skupna oskrbnina tako znaša 637,90 evra, kar predstavlja občutno zvišanje v primerjavi s trenutno veljavno višino. Zakon omogoča tudi povišanje oskrbnine od celotnega zneska in ne več zgolj od materialnih stroškov, kot je to veljalo do zdaj. V primeru 25-odstotnega zvišanja oskrbnina znaša 797,38 evra, v primeru 50-odstotnega zvišanja pa 956,85 evra. Rejnik bo moral o porabi zvišanega zneska enkrat letno poročati centru za socialno delo (CSD), ali pa kadarkoli, če to CSD posebej zahteva.
Plačilo za opravljeno delo rejnikov se prav tako zvišuje. Po novem znaša 460 evrov, kar je precej več kot dosedanjih 166,69 evra. Tudi pri tem prejemku je predvidena možnost povišanja glede na zahtevnost skrbi in vzgoje otroka. V primeru 25-odstotnega zvišanja znaša plačilo 575 evrov, v primeru 50-odstotnega zvišanja pa 690 evrov. Predhodno so ti zneski ob enaki obremenitvi znašali 208,36 oziroma 250,04 evra.
Posebej urejeno je tudi vikend rejništvo. Če otrok biva v rejniški družini le ob koncih tedna in med šolskimi počitnicami, je rejnik v tem času upravičen do 75 odstotkov oskrbnine (478,43 evra) in sorazmernega plačila dela. To predstavlja približno 145-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, kjer je bilo nadomestilo za vikend rejništvo določeno v višini 270,77 evra.
Zakon uvaja tudi več novih enkratnih prejemkov. Rejniki so upravičeni do enkratnega prejemka v višini 429,99 evra ob prvi namestitvi otroka, kar ustreza višini pomoči ob rojstvu otroka. Poleg tega bodo prejeli še enkratni prejemek v višini 460 evrov, kadar je otrok nameščen na podlagi nujnega odvzema ali začasne odredbe o odvzemu otroka staršem. Enaka višina enkratnega prejemka je predvidena tudi ob namestitvi več otrok iz iste družine – za vsakega dodatnega otroka posebej. Uveden je še letni dodatek za oddih in počitnice, ki znaša 460 evrov za vsakega otroka, nameščenega pri rejniku na dan 1. maja tekočega leta.
Med pomembnimi novostmi je tudi ureditev dodatnih pooblastil rejnikov, ki izhajajo iz rejniške pogodbe. Zakon poenostavlja postopek za pridobitev statusa poklicnega rejnika, saj določa spremembo stvarne pristojnosti za odločanje o podelitvi tega statusa in vključitvi v obvezna socialna zavarovanja. Normativ za poklicno izvajanje rejništva se znižuje na enega otroka ali polnoletno osebo, če je bivanje dogovorjeno za cel mesec. To pomeni, da je rejnik že ob namestitvi enega otroka ali odrasle osebe upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna.
Novost je tudi možnost, da polnoletna oseba nadaljuje bivanje v rejniški družini tudi po prenehanju rejniške pogodbe zaradi razlogov na strani rejnika – denimo zaradi bolezni ali smrti. V takih primerih lahko CSD sklene novo pogodbo z zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem prejšnjega rejnika, ali drugo osebo iz iste družine, če so za to izpolnjeni pogoji in je oseba podala soglasje.
Zakon širi tudi pravico do brezplačne pravne pomoči za rejnike, in sicer v postopkih, ki se vodijo zaradi varovanja koristi otroka, nameščenega v rejniško družino. Rejniki se bodo po novem lahko vključevali tudi v oblike supervizije – tako individualne kot skupinske.
Usposabljanje rejnikov bo po novem obvezno vsakih treh let (doslej vsakih pet), za kandidate za rejništvo pa je predvideno obvezno uspešno zaključeno usposabljanje kot pogoj za pridobitev dovoljenja.
Poročanje individualne projektne skupine, ki spremlja posameznega otroka, bo obvezno najmanj dvakrat letno, s čimer želi zakonodajalec okrepiti vlogo centrov za socialno delo pri delu z otrokom ter njegovo rejniško in biološko družino.
Pomembna novost je tudi pravica otroka do zaupnega pogovora s strokovnim delavcem brez prisotnosti staršev ali rejnika.
ZIRD-C predstavlja pomemben korak v smeri večje stabilnosti, varnosti in strokovne podpore rejnikom in otrokom. S tem se Slovenija še bolj zavezuje k odgovorni in sodobni ureditvi sistema rejniške dejavnosti.
