Novela Gradbenega zakona v glavnem uvaja manjše spremembe, namenjene predvsem poenostavitvi nujne rekonstrukcije objektov, ki omogoča tudi njihovo posodobitev in ne zgolj vzpostavitev prejšnjega stanja. Nadalje prinaša učinkovitejše in bolj transparentno pridobivanje mnenj mnenjedajalcev ter spremembe, povezane z manjšimi odstopanji med gradnjo in izdanim gradbenim dovoljenjem, ki so še dopustna. Morda najpomembnejša pa je poenostavitev in pospešitev postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki bi lahko bilo posledica uvedbe domneve o izdaji mnenja, če organ odgovora ne poda v roku.
V Republiki Sloveniji se uvaja sistem eGraditev, ki bo postopek pridobivanja dovoljenj digitaliziral in ga s tem poenostavil, saj digitalno podpira vse procese izdaje dovoljenj. Cilj novele je tako spodbuditi mnenjedajalce k bolj učinkovitemu delu pri presoji skladnosti nameravane gradnje s predpisi. Posledično bo pridobivanje gradbenega dovoljenja hitrejše, saj so mnenja eden ključnih delov vloge in pogosto tisto, na kar vlagatelji čakajo predolgo. Rok, ki ga ima mnenjedajalec za izdajo mnenja, se s novelo podaljšuje s 15 na 30 dni, natančneje pa se določa tudi, kdaj rok teče in kdaj ne. V preteklosti je bilo to problematično, saj rok ni imel pričakovanega učinka. Pri tem pomembno vlogo igra prej omenjena digitalizacija, ki bo omogočila večjo sledljivost in transparentnost. Bistvena novost, ki bi morala pospešiti postopek, je tudi uvedba domneve izdanega mnenja, če mnenjedajalec tega ne izda v predpisanem roku.
Novost je tudi črtanje obveznosti prijave začetka gradnje v sistem eGraditev za začasne skladiščne in enostavne objekte. Za oboje se bodo uporabljala določila Zakona o urejanju prostora.
Ena pomembnejših sprememb se nanaša na nujne rekonstrukcije objektov, ki so poškodovani zaradi naravnih nesreč, ko je za preprečitev nadaljnje škode treba nujno izvesti rekonstrukcijo. V takih primerih poseg pogosto presega okvire vzdrževalnih del, vzdrževalnih del v javno korist ali manjših vzdrževalnih del. Gre torej za položaje, ko je potreben konkreten poseg v sam objekt, za katerega bi bila sicer potrebna dodatna dovoljenja. Zakonodajalec je to vprašanje začel reševati že po katastrofalnih poplavah leta 2022. Novela dopolnjuje ureditev tako, da se objekt lahko povrne v prejšnje stanje skladno s prvotno projektno dokumentacijo, pri čemer je bilo treba z deli začeti v treh mesecih. Bistvena sprememba pa je, da bo po novem z deli mogoče začeti v roku šestih mesecev. Pri tem bodo dopustna tudi manjša odstopanja, določena v 79. členu. Če bodo odstopanja večja oziroma projekt ne bo skladen s prvotno projektno dokumentacijo, bo treba pripraviti nov projekt in po potrebi pridobiti nova mnenja.
Z novelo se naslovi tudi težavo pri prijavi začetka gradnje. Do zdaj je veljalo, da se veljavnost gradbenega dovoljenja veže na prijavo začetka gradnje, kar se je izkazalo za neustrezno. Nova ureditev uvaja, da se veljavnost gradbenega dovoljenja veže le na sam začetek gradnje. To je namreč trenutek, ko pridobitelj dejansko izkoristi pravico graditi.
