14. 9. 2017 se je pričela uporabljati novela Zakona o pravdnem postopku. Novela v pravdni postopek prinaša številne novosti, katerih bistveni namen je zagotovitev večje učinkovitosti postopka in njegova modernizacija. Koliko je zakonodajalcu to uspelo, bo pokazal čas.
Novela po zgledu avstrijskega in nemškega prava uvaja stopničasto tožbo (182.a člen, nem. Stufenklage), s katero lahko tožeča stranka uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira drugi zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom. Z vložitvijo stopničaste tožbe se stranka zavaruje pred zastaranjem zahtevka, ko njegova višina še ni znana, saj tožba pretrga zastaranje.
Sodišče bo po novem na vrhovno sodišče lahko naslovilo predlog za izdajo svetovalnega mnenja (206. člen), in sicer v primerih, ko bo ugotovilo, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. Prvostopenjsko sodišče bo do pridobitve (sicer nezavezujočega) svetovalnega mnenja prekinilo pravdni postopek.
Pomembna novost za stranke je tudi uvedba predpravdnega izvedenskega mnenja, ki ga sodišče v izdelavo naloži izvedencu na predlog stranke pred pravdo in velja kot izvedeniško mnenje, pridobljeno v pravdi (268.a člen). Ta novost bo lahko bistveno vplivala na odločitev stranke o smotrnosti uvedbe pravdnega postopka in zmanjšala s tem povezane stroške strank.
Novost je tudi možnost, da se dokazno gradivo iz drugega sodnega postopka lahko uporabi v pravdnem postopku (219.a člen), če stranki temu ne nasprotujeta ali če sta bili obe udeleženi tudi v drugem postopku in dokaza več ni mogoče izvesti.
Novela ukinja poravnalni narok (doslej 305.a člen – 305.c člen) ter uvaja pripravljalni narok (279.c člen), na katerem sodišče s strankami odprto razpravlja o pravnih in dejanskih vidikih spora, da stranke dopolnijo svoje trditve in pravna naziranja, predlagajo nadaljnje dokaze, se o njih izjavijo ter si prizadevajo skleniti poravnavo. Na pripravljalnem naroku sodišče po razpravi s strankami izdela program vodenja postopka (279.č člen), ki ga lahko tekom postopka spremeni ali dopolni. Novela omejuje število vlog, ki jih lahko stranka sodišču pošlje med pripravami na glavno obravnavo, in sicer lahko stranka brez poziva sodišča vloži dve pripravljalni vlogi, ki morata biti vloženi najpozneje 15 dni pred pripravljalnim narokom, sicer sodišče pripravljalne vloge ne upošteva (269. člen). Stranka pa lahko brez poziva sodišča pripravljalno vlogo predloži tudi po pripravljalnem naroku, vendar mora to storiti dovolj zgodaj, da zaradi pravice druge stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka (286.a člen).
Novela omiljuje prekluzijo in dopušča da stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (286. člen).
Sodišče ima po novem možnost izdati in razglasiti sodbo v roku osmih dni po končani obravnavi (321. čl. ZPP), v tem primeru lahko v osmih dnevih od razglasitve sodbe izdela sodbo s skrajšano obrazložitvijo, sodbo z obrazložitvijo pa le v primeru, če stranka pravočasno napove pritožbo zoper sodbo in plača takso (323. čl. ZPP). Zoper sodbo se lahko po novem pritoži samo stranka, ki je napovedala pritožbo.
Nadalje novela podaljšuje pritožbeni rok s 15 na 30 dni (333. čl.), enako rok za odgovor na pritožbo (344. čl.) in ukinja dovoljeno revizijo. Revizija je dopuščena samo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367.a čl.).
Novela strankam daje možnost izvedbe dokazovanja na daljavo (videokonferenca, 114.a čl.), vpeljuje novosti pri vročanju (132. čl. – 149. čl.), posebna pravila za obravnavo tajnih podatkov (332.a čl. – 332.d čl.), ukinja fikcijo dokazanosti dejstva v primeru nepredložitve listine pri edicijski dolžnosti (227. čl.), uvaja pritožbo zoper sklep drugostopenjskega sodišča o razveljavitvi prvostopenjske sodbe in vrnitvi sodišču prve stopnje (357.a čl.) ter novosti pri zahtevi za varstvo zakonitosti, tožbi na razveljavitev sodne poravnave in obnovi postopka (385. – 394. čl.).
Odvetnica Mojca Vertačnik
