V postopku nadzora izvajanja določb Zakona o kmetijstvu je Javna Agencija RS za varstvo konkurence z odločbo št. AVK 3063-2/2020 z dne 22.10.2020 ugotovila, da je A d.o.o. dvema dobaviteljema plačevala račune v plačilnih rokih, ki presegajo zakonsko določen maksimalni rok 45 dni za hitro pokvarljiva živila oz. meso in sicer za dobavitelja B d.o.o. v obdobju od 10.01.2019 do 27.09.2019 ter C d.o.o. v obdobju od 17.01.20019 do 09.08.2019. Za navedena prekrška je bila pravni osebi izrečena globa v znesku 33.400,00 EUR, za zakonitega zastopnika pa globa v višini 10.000,00 EUR.
Zoper odločbo je bila vložena zahteva za sodno varstvo. Po izvedenem postopku je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo opr. št. ZSV 234/2023 z dne 26.4.2024 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. PRP 393/2024 z dne 04.12.2024 zahtevo za sodno varstvo zavrnilo in potrdilo odločitev Agencije.
V dokaznem postopku je bilo sicer izkazano, da sta plačilne roke določila dobavitelja sama in da so bile fakture po avtomatizmu plačevane v valuti na fakturah, vse dokler ni bila napaka ugotovljena in odpravljena, sodišče pa pri tem sploh ni ugotavljalo, ali je A d.o.o. subjekt s prevladujočim položajem na trgu in ali je prišlo do prekoračenja plačilnih rokov zaradi zlorabe prevladujočega položaja v razmerju do dobaviteljev, kar sta opredelilna znaka prekrška, ampak je o obstoju prevladujočega položaja izhajalo zgolj iz navedbe zakonskih domnev na podlagi primerjave letnega prometa A d.o.o. in obeh dobaviteljev ter nespornega dejstva prekoračenih rokov.
Odločba Agencije je postala dne 17.12.2024 pravnomočna in zoper pravnomočno odločbo ni več pravnih sredstev, možno pa je bilo vložiti pobudo na Državno tožilstvo, ki po lastni presoji oceni ali bo zadevo sprejelo in vložilo izredno pravno sredstvo zahtevo za varstvo zakonitosti. Državno tožilstvo lahko sprejme pobudo, če oceni, da gre za hujše kršitve postopka, ali zelo pomembne zadeve, ki presegajo posamezni primer.
Vrhovno tožilstvo je sprejelo našo pobudo z dne 12.02.2025 in je dne 28.2.2025 vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče je s sodbo z dne 11.12.2025, ki smo jo prejeli dne 6.1.2026, zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in je pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani spremenilo in je postopek tako zoper odgovorno osebo kot zoper A d.o.o. ustavilo.
Vrhovno sodišče je sprejelo stališče, da v konkretnem primeru v očitanem opisu prekrška ni bila izkazana niti znatna tržna moč niti izkoriščanje v razmerju do dobaviteljev in da tudi ne more biti objektivne odgovornosti direktorja, zato obe očitani dejanji ne vsebujeta znakov prekrška.
