Z začetkom leta 2026 je Finančna uprava Republike Slovenije začela izvajati izvršbe na podlagi Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), v javnosti bolj znanega kot Šutarjev zakon. Gre za zakon, ki je bil sprejet kot odziv na zaostreno varnostno situacijo in naj bi z učinkovitejšo izterjavo glob za prekrške prispeval k večjemu spoštovanju pravnega reda. V praksi pa nova ureditev pomeni pomemben poseg v položaj dolžnikov, še posebej tistih, ki so socialno najranljivejši.
Finančna uprava je že v prvih tednih izvajanja zakona izdala več kot 1.600 sklepov o izvršbi zoper dolžnike iz vse Slovenije, ki so v zadnjih dveh letih imeli najmanj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Skupni znesek terjatev, vključno s stroški izvršbe, se približuje pol milijona evrov, pri čemer je bil del dolga že izterjan. Izvršbe se nadaljujejo, kar pomeni, da se bo s takšnimi sklepi v prihodnje soočalo še več posameznikov.
Ključna novost, ki jo prinaša Šutarjev zakon, je izrecna možnost, da se izvršba opravi tudi na denarna sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Prav ta sprememba je v javnosti sprožila največ vprašanj in pomislekov. V preteklosti so namreč določeni večkratni kršitelji glob niso poravnavali, ker niso imeli drugih dohodkov kot socialne prejemke, kar je po oceni zakonodajalca pomenilo, da globe niso dosegle svojega preventivnega učinka. Z novo ureditvijo je Finančna uprava dobila nalogo, da tudi v takšnih primerih zagotovi izvršljivost sankcij.
Postopek poteka tako, da dolžnik najprej prejme opomin, nato pa sklep o izvršbi, ki ga prejmeta tako dolžnik kot tudi banka, pri kateri ima dolžnik odprt plačilni račun. V sklepu je dolžnik izrecno poučen, da se lahko rubijo tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Pomembno pa je poudariti, da Finančna uprava pri tem ne razpolaga s podatki o tem, ali je posamezni dolžnik dejansko prejemnik socialne pomoči, niti kateri center za socialno delo je zanj krajevno pristojen.
Čeprav zakon dopušča poseg v denarno socialno pomoč, to še ne pomeni, da je takšen poseg avtomatičen in brez vsakršnih omejitev. Socialnovarstvena zakonodaja namreč še vedno omogoča, da center za socialno delo presodi, ali je glede na socialni položaj posameznika potrebno denarno socialno pomoč delno ali v celoti izplačevati v naravi. Takšna odločitev lahko pomembno vpliva na bodoča izplačila socialnih prejemkov in s tem tudi na možnost njihovega rubeža. Vpliv na že izdane sklepe o izvršbi pa je mogoč le, če center za socialno delo o tem odloči še pred izvršitvijo sklepa, zato je pravočasno ukrepanje bistvenega pomena.
Dolžniki imajo kljub novi ureditvi še vedno pravico do pravnega varstva. Zoper sklep o izvršbi je dovoljena pritožba, v kateri je mogoče izpodbijati tako obstoj in višino terjatve kot tudi opozoriti na socialno ogroženost in nesorazmeren poseg v sredstva, namenjena osnovnemu preživetju. Pri tem ne gre spregledati, da je tudi pri izvršbah treba spoštovati ustavna načela, zlasti varstvo človekovega dostojanstva in pravice do socialne varnosti.
Nova izvršbena praksa po Šutarjevem zakonu zato zahteva večjo pravno ozaveščenost dolžnikov. Izkušnje iz prvih tednov izvajanja zakona kažejo, da so roki kratki, postopki hitri, posledice pa lahko zelo resne. V takšnih primerih je strokovno pravno svetovanje ključnega pomena, saj lahko pravočasna in ustrezna pravna reakcija bistveno vpliva na potek postopka in zaščito osnovnih življenjskih sredstev posameznika.
