Z začetkom leta 2026 je stopila v veljavo novela Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki posega v več temeljnih institutov upravnega postopka. Namen sprememb je po navedbah zakonodajalca posodobitev postopkov, večja učinkovitost delovanja upravnih organov ter administrativna razbremenitev tako strank kot tudi uradnih oseb. V nadaljevanju predstavljamo ključne novosti, ki jih novela prinaša in s katerimi se bodo stranke v upravnih postopkih v praksi najpogosteje srečevale.
Ena pomembnejših sprememb zadeva usposabljanje uradnih oseb. Novela podaljšuje rok, v katerem morajo novo zaposleni opraviti izpit iz splošnega upravnega postopka. Ta rok se s treh mesecev podaljšuje na šest mesecev, kar pomeni več časa za pridobitev potrebnega znanja in bolj postopno uvajanje v vodenje zahtevnih upravnih zadev.
Spremembe so bile uvedene tudi pri obravnavi formalno nepopolnih vlog. Do zdaj je bil organ dolžan stranko v petih delovnih dneh pozvati k dopolnitvi vloge, kar se je v praksi pogosto izkazalo kot težko izvedljivo. Novela ta rok ukinja. Hkrati pa uvaja pomembno novost glede teka roka za odločanje: organ mora po novem odločbo izdati v dveh mesecih od prejema vloge, in ne več od dne, ko je vloga formalno popolna. To pomeni, da bo morala stranka vlogo vložiti skrbno in premišljeno, organi pa bodo morali postopek voditi hitreje že od samega začetka.
Na področju dokazovanja in procesnih dejanj novela uvaja več poenostavitev. Zapisnike bo po novem podpisovala le uradna oseba, ki vodi dejanje, in to zgolj na koncu zapisnika. Podpisi drugih udeležencev ne bodo več potrebni, kar poenostavlja vodenje postopka. Zapisnikov, narekovanih v elektronski nosilec zvoka, ne bo več treba prepisovati, kar pomeni pomembno razbremenitev upravnih organov. Ustne obravnave se bodo lahko snemale zvočno ali zvočno-slikovno, uradna oseba pa bo lahko namesto zaslišanja prič zahtevala njihove pisne izjave.
Pomembna novost je tudi skrajšanje roka za nastop fikcije vročitve. Ta se tako pri fizičnem kot pri elektronskem vročanju skrajšuje s petnajstih na sedem dni. Sprememba pomeni, da bodo morale stranke še bolj pozorno spremljati pošto in elektronske predale, saj bo vročitev štela za opravljeno bistveno hitreje kot doslej.
Ena od večjih vsebinskih novosti je uvedba t. i. informativne odločbe. Gre za poseben procesni institut, s katerim organ stranko seznani z ugotovljenim dejanskim stanjem in nameravano odločitvijo. Če stranka zoper informativno odločbo v 21 dneh ne vloži ugovora, ta postane pravnomočna odločba. Če ugovor vloži, organ postopek po potrebi dopolni in nato izda odločbo o glavni stvari. Namen tega instituta je združiti fazo seznanitve stranke z ugotovitvami in odločanje, s čimer naj bi se postopki pospešili.
Novela posega tudi na področje ravnanja s tajnimi podatki v upravnih postopkih in določa podrobnejša pravila njihove obravnave, kadar se ti pojavljajo v postopku odločanja.
Novela ZUP-I tako prinaša več sprememb, ki bodo vplivale tako na delo upravnih organov kot na položaj strank. Ker gre za temeljni procesni zakon, bodo imele te novosti pomembne praktične posledice. Strankam, ki sodelujejo v upravnih postopkih, zato priporočamo posebno pozornost pri vlaganju vlog, spremljanju vročitev ter uveljavljanju procesnih pravic, saj se je s spremembami dinamika postopkov v več pomembnih segmentih spremenila.
