Vlada je 6. novembra 2025 potrdila t. i. Šutarjev zakon in ga poslala Državnemu zboru. Zakon omogoča vstop v zasebne prostore brez sodne odredbe v izjemnih primerih, uporabo tehničnih sredstev, avtomatizirano preverjanje registrskih tablic ter širi policijska pooblastila za javni red. Predvideva posebne varnostne akcije, hitrejši zaseg orožja, zaščito žrtev, obveznosti centrov za socialno delo pri mladoletnih starših, vključevanje Romov v javna dela in omejitve socialnih pomoči za storilce kaznivih dejanj. Ob tem so bili potrjeni še zakoni za mladoletnike, prekrške in probacijo, vlada pa je aktivirala 37. člen Zakona o obrambi za mešane patrulje na jugovzhodni meji.
Na podlagi 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjevega zakona, je prišlo do rubežev denarne socialne pomoči, s čimer je bila pobudnikom, med njimi štirim odraslim in petim otrokom, kršena pravica do socialnega varstva in osebnega dostojanstva, mladoletnim pa tudi otroške pravice. Pobudniki so v ustavni pobudi izpostavili neskladnost uredbe z načelom socialne in pravne države ter kršitev načela enakosti in prepovedi diskriminacije. Finančna uprava je januarja 2026 delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč več kot 1000 posameznikov po vsej državi, pri čemer je med 8. in 22. januarjem izdala 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža. Pobudniki zato pozivajo ustavno sodišče, naj do odločitve zadrži izvajanje 8. člena, saj poseg ogroža sredstva za osnovno preživetje in ima intenzivne ter nepovratne posledice, hkrati pa prizadene ranljive družine, mladoletne otroke, pripadnike romske skupnosti in osebe s težavami v duševnem zdravju ali brezdomce. Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je opozorila, da člen nesorazmerno posega v socialne pravice, ne upošteva individualnih okoliščin, vsebuje retroaktivne učinke in pomanjkljivo ureja postopkovne pravice, zato bo vložena zahteva za oceno ustavnosti in predlagano začasno zadržanje člena. Prav tako pripravlja celovito analizo zakona glede skladnosti z ustavo, zakonodajo in mednarodnimi standardi varstva človekovih pravic. Organizacija Amnesty International je sprožila globalno kampanjo pisanja pozivov premierju Robertu Golobu, s katero zahteva takojšnje ustavitev rubežev, povrnitev denarne socialne pomoči in spremembo zakona, da bo spoštovana pravica do socialne varnosti, pri čemer so opozorili, da so prizadete celotne družine, starši samohranilci, starejši pari, brezdomci in drugi v stiski, pogosto brez učinkovitega pravnega sredstva, saj pritožba na FURS ne odloži izvršbe.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so določbe Šutarjevega zakona, ki podaljšujejo pripor pri hudih kaznivih dejanjih z dveh na tri leta, lahko v neskladju s tremi členi ustave, ki zagotavljajo pravico do pravnega varstva, domnevo nedolžnosti in pristojnost vrhovnega sodišča. Zato so 5., 6. in 7. člen Zakona o nujnih ukrepih poslali v ustavno presojo. Odločitev je nastala v konkretni zadevi, kjer je bil podan predlog za podaljšanje pripora po novem zakonu.
