Državni zbor je 11. februarja 2026 sprejel nov Zakon o bančništvu, ki nadomešča dosedanji Zakon o bančništvu in bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, pri čemer se bodo nekatere določbe začele uporabljati kasneje. ZBan-4 krepi nadzorna pooblastila Banka Slovenije, zlasti v primeru kršitev bonitetnih zahtev ter pri presoji združitev, delitev in pomembnih prenosov sredstev ali obveznosti, kjer Banka Slovenije ocenjuje ugled in finančno trdnost udeleženih subjektov, izpolnjevanje bonitetnih zahtev po pravu EU ter tveganja pranja denarja ali financiranja terorizma; negativna ocena lahko vodi v nadzorniške ukrepe. Strožji režim velja tudi za podružnice bank iz tretjih držav, saj lahko Banka Slovenije zavrne ali odvzame dovoljenje, če matična družba ne izpolnjuje bonitetnih zahtev. Pomembne novosti se nanašajo na preprečevanje nasprotja interesov, saj morajo člani Sveta Banke Slovenije in zaposleni predložiti izjavo o osebnih interesih ter po potrebi odsvojiti finančne instrumente, ki bi lahko povzročili konflikt interesov. Na področju podnebne nevtralnosti zakon nalaga bankam pripravo posebnih načrtov za obvladovanje okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) tveganj, usklajenih s cilji EU glede podnebne nevtralnosti, pri čemer Banka Slovenije nadzira ustreznost teh procesov in napredek bank. Posebej ureja tudi izpostavljenost kriptosredstvom: banke morajo predhodno oceniti kreditna, tržna in operativna tveganja ter o tem poročati Banki Slovenije, ki nato pregleduje ustreznost njihovih politik in postopkov. ZBan-4 hkrati zaostruje pogoje za imenovanje članov Sveta Banke Slovenije z zahtevami glede državljanstva, izobrazbe, strokovnih izkušenj, nekaznovanosti ter visokih standardov integritete in preprečevanja nasprotja interesov.
