Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), pogosto označen tudi kot interventni zakon tretjega bloka, je novela zakona, ki so jo aprila 2026 oblikovale in v zakonodajni postopek vložile stranke tako imenovanega tretjega političnega stebra – NSi, SLS, FOKUS, Demokrati. Anžeta Logarja in Resni.ca.
Predlagatelji so zakon predstavili kot nujen ukrep za spopadanje s pričakovano gospodarsko krizo zaradi mednarodnih nestabilnosti. Njegov namen je predvsem razbremeniti gospodarstvo, poenostaviti administrativne postopke ter izboljšati dostopnost javnih storitev.
Predlog zakona predvideva več ukrepov za davčno razbremenitev prebivalstva in gospodarstva. Med drugim se stopnja dohodnine od oddajanja premoženja v najem znižuje s 25 % na 15 %, za mlade in mlade družine pa na 5 % pri dolgoročnem najemu nepremičnine, v kateri dejansko prebivajo. Namen ukrepa je povečati dostopnost stanovanj za mlade.
Na področju obremenitve dela zakon uvaja najvišjo osnovo za plačilo socialnih prispevkov, ki je omejena na 7.500 evrov bruto mesečne plače, s ciljem zadržati visoko usposobljene kadre v Sloveniji.
Zakon predvideva tudi znižanje DDV. Za osnovna živila in določene kmetijske surovine se uvaja 5-odstotna stopnja DDV, začasno za obdobje devetih mesecev pa se na 9,5 % znižuje tudi DDV za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.
Predlog zakona prinaša tudi spremembe na področju normiranih samostojnih podjetnikov. Odpravlja se omejitev za ponovni vstop v sistem normiranstva za osebe, ki so predhodno zaprle dejavnost. Hkrati se uvaja progresivno priznavanje normiranih odhodkov glede na višino prihodkov: 80 % do 100.000 evrov prihodkov, 70 % med 100.000 in 120.000 evri ter 40 % med 120.000 in 150.000 evri prihodkov, medtem ko se nad to mejo normirani odhodki ne priznavajo več.
Za t. i. popoldanske s. p.-je se meja za vstop oziroma obstanek v sistemu zvišuje na 70.000 evrov prihodkov. Predvideno je tudi ugodnejše priznavanje normiranih odhodkov, in sicer 80 % do 50.000 evrov ter 70 % do 70.000 evrov prihodkov.
Zakon obenem uvaja institut »mikro s. p.«, namenjen samozaposlenim in kmetom z nizkimi prihodki. Za tiste, katerih prihodki ne presegajo višine bruto minimalne plače, se prispevki znižujejo na 45 % minimalne plače, kar pomeni občutno zmanjšanje mesečnih stroškov socialnih prispevkov.
Predlog zakona posega tudi na področje pokojninskega in delovnega prava. Pri t. i. dvojnem statusu upokojencev določa, da bi uživalec starostne ali vdovske pokojnine, ki nadaljuje z delom ali opravljanjem dejavnosti, prejemal celotno pokojnino, hkrati pa bi še naprej plačeval polne socialne prispevke. S tem se spreminja veljavna ureditev, po kateri upokojenci ob nadaljnjem delu prejemajo le del pokojnine.
Zakon predvideva tudi spremembo glede prenehanja delovnega razmerja zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Medtem ko veljavna zakonodaja sama izpolnitev pogojev za upokojitev ne določa kot razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi po predlogu ZIURS delodajalec lahko delavcu, ki izpolni pogoje za polno starostno pokojnino, odpovedal pogodbo o zaposlitvi ob najmanj 90-dnevnem odpovednem roku in izplačilu odpravnine, razen če bi se stranki dogovorili drugače.
Predlog zakona predvideva tudi spremembe na področju javnega sektorja in zdravstvene dejavnosti. Odpravlja se prepoved opravljanja dela javnih uslužbencev pri zasebnih izvajalcih, pri čemer bi zdravstveni delavec lahko ob soglasju direktorja opravljal delo do osem ur tedensko pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot samostojni podjetnik. Poleg tega se ponovno omogoča sklepanje podjemnih pogodb med javnimi zavodi in zasebnimi izvajalci ter med javnimi zavodi samimi, z namenom hitrejšega zmanjševanja čakalnih dob v zdravstvu.
Na področju dolgotrajne oskrbe zakon predvideva odpravo obveznosti plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, kot so popoldanski s. p.-ji in kmetijske dejavnosti, prav tako pa tudi za upokojence. Predlagatelji ukrep utemeljujejo z namenom preprečitve dodatnega zmanjšanja neto pokojnin in razbremenitve posameznikov z dodatno dejavnostjo.
Predlog zakona določa tudi odlog uporabe novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1) do konca leta 2026. Predlagatelji ukrep utemeljujejo s potrebo po preprečitvi t. i. »normativnega kaosa« na področju kratkoročnega oddajanja nepremičnin ter z zagotovitvijo dodatnega časa za prilagoditev zavezancev novi ureditvi.
Poleg tega zakon posega tudi na področje regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zoper delodajalce. Predvideno je, da bi delodajalci za stroške zdravljenja zaradi poškodb pri delu odgovarjali le v primerih naklepa ali hude malomarnosti. Hkrati se uvaja omejitev višine regresnega zahtevka, ki ne bi smel preseči 20-kratnika najnižje pokojninske osnove.
Stranke odhajajoče koalicije so napovedale vložitev zakonodajnega referenduma, pri čemer je pravna služba Državnega zbora opozorila, da bi bil tak referendum lahko ustavno sporen. Po njihovem mnenju namreč predlog zakona vsebuje tudi vsebine, o katerih po Ustavi Republike Slovenije referenduma ni dopustno ali ni mogoče učinkovito izvesti, zaradi česar bi lahko šlo za protiustavno referendumsko pobudo.
