Marsikateri (nekdanji) delavec ter (nekdanji) delodajalec se zaradi različnih razlogov vnovič srečata v sodnem sporu, kjer se presoja vprašanje podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delodajalec podal delodajalcu. Takšno tožbo na ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi mora delavec vložiti v roku tridesetih dni od vročitve odpovedi. Pri tem si predvsem delodajalci večkrat postavijo vprašanje, ali moram delavca v primeru ugotovitve, da je bila odpoved tudi dejansko nezakonita, reintegrirati nazaj v delovni proces ali pa mi preostane še kakšna druga opcija.
Odgovor na zgornjo dilemo ponuja 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), skladno s katerim lahko sodišče v primeru, da ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Delavec ali delodajalec morata torej v primeru, da kdo izmed njiju ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, takšen predlog podati sodišču, in sicer skladno z že omenjeno določbo ZDR-1 najkasneje do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V kolikor sodišče presodi, da glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo mogoče, pogodba o zaposlitvi preneha na podlagi sodbe sodišča. Kot že omenjeno, pa prenehanje delovnega razmerja na takšen način za delodajalca ne pomeni hkrati tudi prenehanja vseh denarnih in nedenarnih obveznosti, temveč je dolžan delodajalec v takšnem primeru delavcu v prvi vrsti plačati nadomestilo plače, in sicer za čas od prenehanja delovnega razmerja (torej od trenutka, ko je bil delavec odjavljen iz zavarovanja in je delodajalec prenehal z izplačevanjem plače ter plačevanjem davkov in prispevkov) do trenutka izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Plačilo takšnega nadomestila pa za delodajalca ne predstavlja le denarnega plačila neto plače na račun delavca, temveč hkrati tudi obveznost obračuna davkov in prispevkov in plačilo le-teh za enako obdobje (razen, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih to ni mogoče – npr. delavec se je v tem času že zaposlil). Nadalje pa je delavec v takšnem primeru upravičen tudi do t.i. denarnega povračila, ki je v bistvu nekakšna odmena za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Skladno z že omenjenim 118. členom ZDR-1 višino denarnega povračila določi sodišče samo, in sicer glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
Ob zapisanem je potrebno opozoriti še na eno posledico, ki doleti delodajalca v primeru takšne sodbe sodišča in izhaja iz dejstva, da sodišče v sodbi hkrati ugotovi nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi 3. odstavka 65. člena Zakona o urejanju trga dela se namreč v primeru, ko je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je zavarovancu (torej dejansko delavcu) nezakonito prenehalo delovno razmerje in je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi sodišče (torej prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča na podlagi 118. člena ZDR-1, kot opisano zgoraj), odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila. Praktično to pomeni, da v kolikor je delavec po prenehanju delovnega razmerja uveljavljal in pridobil pravico do prejemanja nadomestila za brezposelnost (npr. v primeru podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga), sodišče pa kasneje ugotovi, da je takšno delovno razmerje nezakonito prenehalo, Zavod RS za zaposlovanje naloži delodajalcu, da povrne tako neto zneske nadomestil, ki jih je delavec prejel, kot tudi da obračuna in poravna tudi vse davke in prispevke, ki so bili v tem času obračunani in poravnani s strani države. Glede na zapisano je tako v samem sodnem postopku izjemno pomembno, da se morebitni prejemki, ki jih je delavec prejel iz naslova nadomestila za brezposelnost, upoštevajo pri obračunu nadomestila plače, ki ga je dolžan delodajalec plačati za čas od prenehanja delovnega razmerja do trenutka izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Če povzamemo, ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani sodišča sama po sebi še ne pomeni, da se je delavec dolžan vrniti na delo oziroma da je delodajalec dolžan delavca sprejeti nazaj na delo, temveč je odprta tudi opcija prenehanja delovnega razmerja s trenutkom izdaje sodbe sodišča prve stopnje, na delavcu ali delodajalcu pa je, da takšen predlog tudi pravočasno podata pri sodišču, ki je tisto, ki odloči, ali bo takšnemu predlogu sledilo ali ne.
