Nepremoženjska škoda je tista škoda, ki prizadene določeno nepremoženjsko (osebnostno) sfero človeka in ki ji pravni red priznava določeno sankcijo. Osebnostna sfera vsakega subjekta je začrtana z osebnostnimi pravicami, katerih imetnik je ta subjekt.
Oškodovanec lahko zahteva le povrnitev pravno priznane škode. Ta je v našem pravnem redu določena v različnih zakonih, posebna oblika škode pa je priznana tudi z akti Evropske Unije. Tako ima oškodovani na podlagi Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih pravico do povrnitve posebne oblike povrnitve nepremoženjske škode zaradi duševnih bolečin zaradi izgubljenega užitka počitnic oziroma dopusta.
Direktiva št. 90/314/EGS je bila v slovenski pravni red prenesena s 1.a členom Zakona o varstvu potrošnikov. Kot takšno jo morajo slovenska sodišča spoštovati in upoštevati pri odločanju, ter v zvezi z njo upoštevati tudi relevantno sodno prakso sodišča EU, in to ne glede na to, da Direktiva v slovenski pravni red ni bila implementirana pravilno. Direktiva ima namreč harmonizacijski učinek, zato je potrebno pri razlagi Direktive uporabiti konsistentno razlago. Skladno z načelom konsistentne razlage pa je potrebno 57. člen ZVPot , razlagati v povezavi s 5. členom Direktive , in s sodno prakso sodišča EU.
V zvezi s tem je Sodišče EU v zadevi Leitner proti TUI odločilo, da vsem potrošnikom v državah EU pripada tudi odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka počitnic oziroma dopusta, saj v kolikor takšna oblika odškodnine obstaja v eni izmed držav članic, jo morajo priznati tudi druge države članice zaradi varstva konkurence.
Navedeno je potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi, opr. št. II Ips 160/2013, v kateri je sklenilo, da se reviziji oškodovanca ugodi, ter razsodilo, da je oškodovanec upravičen do povrnitve odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgubljenega užitka počitnic oziroma dopusta. Gre za eno izmed zgodovinsko pomembnejših odločitev sodišča na področju nepremoženjske škode.
Povrnitev nepremoženjske škode kot posledice izgube zadovoljstva počitnic oziroma dopusta je za potrošnike še posebnega pomena. Letni dopust je namreč namenjen obnovi psihofizičnih in delovnih sposobnosti delavca, saj potrošnik s tem namenom tudi rezervira počitnice. V kolikor ta namen ni izpolnjen po krivdi organizatorja počitnic, je potrošnik za to prikrajšan in mu nastane nepremoženjska škoda v obliki izgube užitka počitnic oziroma dopusta. Za nastanek nepremoženjske škode tako zadošča že sama odtegnitev utemeljeno pričakovane sprostitve.
Višina odškodnine zaradi izgubljenega užitka počitnic oziroma dopusta se je v predmetni zadevi določila po sistemu dnevne odškodnine. Sodišče se je pri tem oprlo na slovensko sodno prakso presoje odškodnin zaradi neutemeljenega odvzema prostosti, hkrati pa tudi na prakso držav evropske skupnosti. Oškodovancu je tako za vsak dan izgubljenega dopusta odmerilo višino dnevne odškodnine, ki znaša 60 EUR na dan.
______________________________________________
[1] Povzeto po Nina Plavšak et al, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 1023
[2] Povzeto po N. Plavšak, M. Juhart, R. Vrenčur, Obligacijsko pravo, GV založba, Ljubljana 2009. str. 637.
[3] 57. člen ZVPot določa da zahteva za znižanje cene ali vračilo vplačanega zneska ne vpliva na potrošnikovo pravico, da zahteva povrnitev škode.
[4] 5. člen direktive 90/314 EGS z dne 13.6.1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, določa da morajo države članice zagotoviti vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da bo organizator potovanj povrnil škodo potrošniku, ki izvira iz neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe, pri čemer s škodo ni mišljena škoda na telesu.
[5] Povzeto po sklepu Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 160/2013 z dne 23.4.2015
[6] Ibidem.
[7] Ibidem.
[8] Povzeto po Sodbi Višjega sodišče v Mariboru opr. št. I Cp 48/2016 z dne 1.3.2016
