Z začetkom leta 2026 bo v veljavo stopil novi Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1), ki bo po več kot dveh desetletjih nadomestil obstoječi zakon iz leta 2002. Gre za sistemsko prenovo, ki ohranja ključne temelje dosedanjega sistema, hkrati pa prinaša pomembne posodobitve, poenotenja in modernizacijo celotnega področja delovanja javnih uslužbencev.
Kaj ostaja in kaj se spreminja?
Temeljni instituti, kot so definicije javnega uslužbenca, delodajalca in osnovna načela, ostajajo podobni, a jih zakon dodatno nadgrajuje. Novi zakon poudarja načelo strokovnosti, etičnega ravnanja, zaščite javnih uslužbencev in uvaja pravico do plačane pravne pomoči.
Posebno pozornost namenja tudi enakopravni dostopnosti do zaposlitev v javnem sektorju ter zakonitemu, preglednemu delovanju.
Enoten pristop za celotni javni sektor
ZJU-1 si prizadeva za večjo poenotenost pravil med različnimi deli javnega sektorja, več fleksibilnosti pri kadrovanju, jasnejša pravila pri zaposlovanju, premestitvah, odpovedih in napredovanjih, ob tem pa ohranja posebne ureditve za nekatere skupine zaposlenih, kot so sodno osebje, diplomati ali vojaki.
Center za kadre: osrednja novost
Morda najopaznejša novost je vzpostavitev Centra za kadre, ki bo postal osrednja točka za upravljanje izbirnih postopkov za zaposlitev uradnikov. Deloval bo znotraj Ministrstva za javno upravo, njegovo delo pa se bo uvajalo postopoma. Center bo med drugim skrbel za:
-
organizacijo in izvedbo javnih natečajev,
-
pomoč pri presoji kompetenc kandidatov,
-
razvoj orodij za upravljanje s kadri,
-
izvajanje štipendijskih natečajev in izbirnih postopkov za druge organe javne uprave.
Kadrovsko načrtovanje, sistemizacija in digitalizacija
ZJU-1 uvaja modernizirano kadrovsko načrtovanje, vključno z dvoletnim kadrovsko-proračunskim načrtom, internim trgom dela za presežne kadre ter enotno bazo prostih delovnih mest. Pomembna novost je tudi obvezno elektronsko vodenje kadrovskih evidenc, kar pomeni korak naprej v smeri digitalizacije javne uprave.
Napredovanja brez ocen, profesionalizacija vodenja
Velika sprememba zadeva tudi napredovanje. Novi zakon ukinja sistem napredovanja na podlagi ocen. Namesto tega uvaja avtomatsko napredovanje po določenih časovnih obdobjih, podobno kot to že velja v sistemu plač v javnem sektorju. Sistem postaja bolj predvidljiv, enoten in transparenten.
Zakon uvaja tudi višje zahteve za vodstveni kader, ki bo moral izkazovati posebna znanja s področja vodenja in kadrovanja – to je še en korak v smeri profesionalizacije in krepitve odgovornosti na najvišjih položajih.
Disciplina, nagrajevanje in štipendije
Poleg urejanja disciplinske odgovornosti prinaša zakon tudi možnost pospešenega napredovanja, priznanj in nagrajevanja uslužbencev za nadpovprečne dosežke. Poseben poudarek je tudi na ponovni uvedbi kadrovskih štipendij, ki bodo naslavljale pereč problem pomanjkanja kadra v določenih poklicih.
Novi ZJU-1 je ambiciozen poskus celovite modernizacije slovenskega sistema javnih uslužbencev. V ospredje postavlja strokovnost, digitalizacijo, fleksibilnost in večjo odgovornost, s čimer želi prispevati k bolj učinkoviti, pregledni in privlačni javni upravi. Do začetka uporabe 1. januarja 2026 bodo pristojni organi morali sprejeti številne izvedbene akte in poskrbeti za nemoten prehod v novo ureditev – a okvir za spremembe je že postavljen.
