Pravica do povrnitve škode ob odpovedi leta zaradi nepričakovanih tehničnih napak

20 oktobra, 2015

(sodba Sodišča v zadevi  C-257/14 van der Lans z dne 17. 9. 2015)

V skladu z Uredbo (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 mora letalski prevoznik ob odpovedi leta potnikom zagotoviti oskrbo in odškodnino. Te odškodnine ni dolžan plačati, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

Corina van der Lans je imela rezervirano letalsko vozovnico za let letalske družbe KLM iz Quita (Ekvador) v Amsterdam (Nizozemska). Letalo je v Amsterdam prispelo z 29-urno zamudo. Po trditvah družbe KLM je bila zamuda posledica izrednih razmer, in sicer kombinacije dveh okvarjenih sestavnih delov, ki ju je bilo treba z letalom prepeljati iz Amsterdama, da sta se lahko vgradila v letalo. Okvarjena dela po navedbah družbe nista presegla svoje povprečne dobe uporabnosti, njun proizvajalec pa z ničimer ni posebej nakazal možnosti napak, ko dosežeta določeno starost.

Corina van der Lans je zaradi zamude letala od letalske družbe pred sodiščem v Amsterdamu zahtevala odškodnino. Nacionalno sodišče je sklenilo Sodišču predložiti vprašanje za predhodno odločanje, in sicer ali je tehnična napaka, ki se je nepričakovano pojavila in je ni mogoče pripisati slabemu vzdrževanju, niti ni bila odkrita med rednim vzdrževanjem, zajeta z besedno zvezo „izredne razmere“ in prevoznika razbremeni obveznosti plačila odškodnine.

Sodišče je v sodbi z dne 17. 9. 2015 najprej opozorilo na dejstvo, da iz njegove sodne prakse izhaja, da tehnične napake dejansko lahko spadajo med take razmere. Vseeno pa je razmere, ki spremljajo pojav teh napak, mogoče opredeliti kot „izredne“ le, če se nanašajo na dogodek, ki ni neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika in ta nanj zaradi njegovih značilnosti ali izvora ne more dejansko vplivati. Po mnenju Sodišča bi bilo tako na primer, če bi proizvajalec letal, ki sestavljajo floto zadevnega letalskega prevoznika, ali pristojni organ ugotovil, da imajo ta letala, ki so sicer že v uporabi, skrito napako, ki je nastala pri izdelavi in ki vpliva na varnost letov. To bi veljalo tudi, če bi na zrakoplovih nastale poškodbe zaradi sabotaže ali terorističnih dejanj. Ker pa pri delovanju zrakoplovov neizogibno nastanejo tehnične napake, se letalski prevozniki pri opravljanju svoje dejavnosti običajno srečujejo s takimi napakami. Glede na to se tehnične napake, ki so odkrite pri vzdrževanju zrakoplovov ali ki nastanejo zaradi pomanjkanja takega vzdrževanja, ne morejo kot take šteti za „izredne razmere“.

Sodišče je navedlo, da je okvara, ki je nastala zaradi predčasne odpovedi nekaterih delov zrakoplova, vsekakor nepričakovan dogodek, vendar pa je taka okvara še vedno neločljivo povezana z zelo zapletenim sistemom delovanja letala, ki ga letalski prevoznik uporablja v razmerah, zlasti vremenskih, ki so pogosto težavne, celo skrajne. Poleg tega noben del zrakoplova ni trajen. Zato je ta nepričakovani dogodek v okviru dejavnosti letalskega prevoznika neločljivo povezan z običajnim opravljanjem te dejavnosti, saj se ta prevoznik običajno srečuje s tako vrsto nepričakovanih tehničnih napak. Poleg tega ima na preprečitev take okvare ali popravilo, ki ga ta zahteva, vključno z zamenjavo dela, ki je predčasno odpovedal, letalski prevoznik vsekakor dejanski vpliv, saj mora zagotavljati vzdrževanje in pravilno delovanje zrakoplovov, ki jih uporablja za izvajanje gospodarske dejavnosti. Tehnična napaka zato ne more biti zajeta s pojmom „izredne razmere“.

 


[1] Povzeto po http://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2015-09/cp150105sl.pdf