Zakon o urejanju trga dela je vpeljal institut tako imenovanega začasnega ali občasnega dela, ki omogoča osebam s statusom upokojenca opravljanje dela na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem.
Ena izmed esencialnih razlik v primerjavi s klasičnim delovnim razmerjem, ki ga sklene oseba, ki je že pridobila status upokojenca, je v tem, da upravičenec, ki opravlja delo na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, obdrži polno pokojnino, medtem ko mu v primeru zaposlitve mirujejo pravice upokojenca ali pa se mu glede na delovni čas (n.pr. reaktivacija za krajši delovni čas) te pravice zmanjšajo. Upokojenec sicer prejema polno pokojnino tudi v primeru, ko delo opravlja preko avtorske ali podjemne pogodbe, vendar pri teh oblikah civilnopravnega razmerja nastopijo težave, kadar se izkaže, da ima delo, ki ga upokojenec opravlja elemente delovnega razmerja. O slednjih govorimo, kadar se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V kolikor se izkaže, da delo preko podjemne ali avtorske pogodbe vsebuje elemente delovnega razmerja, se lahko v okviru inšpekcijskega postopka delodajalcu naloži, da z izvajalcem sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
Posledica tovrstne zakonodajne ureditve je nenaklonjenost sklepanju civilnopravnih pogodb z upokojenci. Zakon o urejanju trga dela je zato kot kompromis med delovnim razmerjem in civilnopravnim razmerjem vpeljal institut začasnega ali občasnega dela upokojencev kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Možnost opravljanja začasnih in občasnih del tako predstavlja dobrodošlo noviteto za upokojence v primerih, ko pogodb civilnega prava ni dopustno sklepati, ker delo za naročnika vsebuje elemente delovnega razmerja in v primerih, ko upokojenci želijo ohraniti pravice iz naslova upokojitve, zlasti pravico do prejemanja polne pokojnine. Pogodbo o začasnem ali občasnem delu upokojenca bi zato lahko opredelili kot most ali vmesni člen med civilnopravnimi pogodbami, ki ne pomenijo zaposlitve in delovnega razmerja ter med pogodbo o zaposlitvi, s katero se vzpostavi delovno razmerje.
Ob zapisanem je treba opozoriti še na določene omejitve in obveznosti na strani upokojenca in delodajalca, ki jih nalaga sklenitev pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojenca. Specifike predmetne pogodbe se nanašajo na obveznost upokojenca, da v dogovoru z delodajalcem sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, v kateri mora biti med drugim navedeno tudi obdobje opravljanja dela in število ur, ki ne sme presegati 60 ur dela upokojenca v koledarskem mesecu, določena mora biti urna postavka za opravljeno delo, ki ne sme biti nižja od 4,20 EUR ter predviden skupni znesek dohodka, ki ne sme presegati 6.300,00 EUR v koledarskem letu. Delodajalec je dolžan upokojencu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu izplačati dohodek ob upoštevanju zakonsko določene višine urne postavke, zaradi izvrševanja pogodbenih obveznosti in varovanja pravic upokojencev pa mora voditi tudi dnevno evidenco prihoda in odhoda upravičenca ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela. Delodajalec je dolžan dajatev v višini 25 % obračunati na posebnem obračunu in ga predložiti davčnemu organu ter plačati dajatev najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Nadalje pa je delodajalec dolžan v svoje breme obračunati ter plačati tudi prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, v breme upokojenca pa prispevek za zdravstveno zavarovanje po ZZVZZ. Pred nastopom dela je, v namene zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, potrebno predložiti pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela Zavodu za zdravstveno zavarovanje, skupaj z izpolnjenim obrazcem M12 za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Razen tega morata delodajalec in upravičenec tudi upoštevati določbe delovnopravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, določbe, ki zahtevajo enako obravnavo glede na spol in določbe, ki urejajo delovni čas, odmore, počitke, odškodninsko odgovornost, ter pravila o varnosti in zdravju pri delu.
Zakon za delodajalce določa tudi omejitve glede števila opravljenih ur začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih pri delodajalcu. Pri delodajalcu, ki nima nobenega zaposlenega delavca, se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela, medtem ko se pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev lahko opravi do 1.050 ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu. Pri tem je potrebno opozoriti, da predmetna omejitev velja, kadar ima delodajalec sklenjene pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela z več upokojenci, saj posamezen upravičenec lahko opravi maksimalno 60 ur dela v koledarskem mesecu.
Kljub nekaterim omejitvam se v praksi začasno ali občasno delo upokojencev izkazuje za učinkovito, saj že tako ranljivi skupini upokojencev omogoča ponovno vpetost v delovno okolje ter dodaten zaslužek, brez da bi takšno delo vplivalo na višino pokojnine. Na drugi strani pa delodajalcem predstavlja nižji strošek v primerjavi z zaposlitvijo, v primerjavi z drugimi oblikami dela na podlagi civilnopravnega razmerja pa varnost pred morebitnimi kaznimi inšpekcijskega organa zaradi morebitnega obstoja elementov delovnega razmerja.
