REVIZIJA GLEDE FINANCIRANJA IZ JAVNIH SREDSTEV

Odvetnica Vesna Gorjup Zupančič (v nadaljevanju revidentka) se je zoperstavila neustavnim pogojem registracije po ZGD-1 s strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS in sprožila tožbo, ki je prerastla v revizijski postopek. Vrhovno sodišče je presojalo ustavnost pogoja registracije za opravljanje dejavnosti po ZGD-1 upravičencev financiranja iz javnih sredstev, v zvezi s programom podpore podjetij pri pripravi strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter krepitvi njihovih kompetenc, katerih revidentka ne izpolnjuje, saj ni registrirana po ZGD-1, temveč opravlja odvetniško dejavnost, ki se presoja po ZOdv.
Program je namenjen dodeljevanju javnih sredstev starejšim zaposlenih kot eni od ranljivih skupin. Dodeljevanje javnih sredstev pa spada pod javnopravno poslovanje in je vezano na omejitve, ki izhajajo iz Ustave in zakona. Pomembno je, da se že pri določitvi pogojev, na podlagi katerih se dodeljujejo javna sredstva, spoštuje načelo enakosti pred zakonom. Pogoji, ki opredeljujejo, kdo je upravičenec javnih sredstev iz tega naslova, morajo biti utemeljeni na razumnih pogojih, kar je tudi predmet sodnega varstva.
Sodišče je presojalo, ali gre v obravnavani zadevi pri subjektih, ki so izpolnjevali sporni pogoj registracije po ZGD-1 iz obravnavanega javnega povabila, za bistveno enake položaje, ob upoštevanju ciljev tega programa spodbuditi delodajalce k zaposlovanju starejše delovne sile, spodbuditi krepitev kompetenc starejših zaposlenih ter prispevati k izboljšanju položaja starejših na trgu dela.
Revidentka zastopa stališče, da se odvetniška dejavnost opravlja pod bistveno enakimi pogoji kot subjekti, registrirani po ZGD-1, zato je kot delodajalka v enakem položaju kot subjekti po ZGD-1. Bistven vidik enakosti je hkrati ta, da gre tudi pri opravljanju odvetniške dejavnosti za pridobivanje sredstev na trgu kot pridobitne dejavnosti, od katere je odvisen obseg poslovanja in s tem obstoja na trgu ter nadaljnje zaposlovanje starejših oseb. Odvetniška storitev se torej opravlja pod bistveno enakimi pogoji in predpisi kot druge pridobitne dejavnosti.
Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču revidentke in poudarilo, da ne obstaja razumni razlog, na podlagi katerega bi utemeljevalo izključitev odvetnikov izmed siceršnjega kroga v bistvenem enakih upravičencev do javnih sredstev in sodbo razveljavilo ter vrnilo Upravnemu sodišču v ponovno presojo.